PIRS · Podatki in zasebnost

Zakaj so podatki aktivnih poslovnih subjektov objavljeni v PIRS?

Pojasnilo PIRS na podlagi mnenja Informacijskega pooblaščenca št. 07121-1/2026/965 o podatkih aktivnih s.p., zahtevah za izbris ter razliki med poslovnimi in osebnimi podatki.

Nazaj na PIRS

PIRS je poslovni imenik slovenskih poslovnih subjektov. Osnovne podatke o registriranih poslovnih subjektih pridobivamo oziroma usklajujemo z uradnimi in drugimi zakonitimi javnimi viri, predvsem s Poslovnim registrom Slovenije (PRS/AJPES).

Ker je pri samostojnem podjetniku ista fizična oseba hkrati nosilec dejavnosti, se pogosto pojavi vprašanje, ali lahko aktivni s.p. zahteva, da se njegov poslovni profil in vsi registrski podatki iz PIRS izbrišejo zgolj zato, ker ne želi biti prikazan v zasebnem poslovnem imeniku.

Kaj je glede tega pojasnil Informacijski pooblaščenec?

PIRS je Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije zaprosil za mnenje prav o objavi podatkov aktivnih s.p. v poslovnem imeniku. Informacijski pooblaščenec je 30. 9. 2026 izdal neobvezujoče mnenje št. 07121-1/2026/965.

Ključna ugotovitev mnenja je, da je treba razlikovati med podatki samostojnega podjetnika, ki se nanašajo na opravljanje njegove gospodarske dejavnosti, in zasebnimi osebnimi podatki fizične osebe.

Po pojasnilu Informacijskega pooblaščenca podatki, s katerimi posameznik nastopa na trgu v funkciji samostojnega podjetnika, niso njegovi osebni podatki kot zasebnika. Zato se za takšne poslovne podatke ne uporablja pravica do izbrisa iz 17. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov na enak način kot za osebne podatke posameznika.

Praktično: sama izjava aktivnega s.p. »ne želim biti objavljen v PIRS« ne pomeni avtomatične obveznosti PIRS, da izbriše njegov osnovni javni poslovni oziroma registrski profil.

Kateri podatki sodijo v osnovni poslovni zapis?

V zaprosilu PIRS so bili med drugim izrecno navedeni firma oziroma naziv, matična številka, status poslovnega subjekta, pravnoorganizacijska oblika, dejavnost, sedež in poslovni naslov. Informacijski pooblaščenec je svoje pojasnilo vezal na podatke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti in nastop podjetnika na trgu kot poslovnega subjekta.

PIRS zato pri aktivnem poslovnem subjektu praviloma ohranja osnovni registrski zapis in ga usklajuje z aktualnim stanjem v uradnem oziroma javnem viru. Če se uradni podatek spremeni, je cilj PIRS prikazati pravilno in ažurno stanje, ne zgodovinsko ali napačno različico.

Kaj pa davčna številka in TRR?

Davčna številka je bila v zaprosilu PIRS Informacijskemu pooblaščencu izrecno izpostavljena kot posebno vprašanje. Mnenje pa ne daje ločene, individualizirane razlage za vsak posamezen registrski podatek, temveč poda splošno razlikovanje med poslovnimi podatki s.p. in osebnimi podatki posameznika.

TRR v tem konkretnem mnenju ni posebej obravnavan. Zato PIRS objave TRR ne utemeljuje s tem mnenjem samo po sebi. Morebitni prikaz TRR in drugih javnih poslovnih podatkov se presoja glede na njihov vir, javno dostopnost in veljavno pravno podlago.

Osnovni profil ni isto kot dodatna predstavitev podjetja

PIRS jasno ločuje med osnovnim registrskim profilom in dodatno predstavitvijo podjetja.

Osnovni registrski profil

  • identiteta in naziv poslovnega subjekta,
  • status in pravnoorganizacijska oblika,
  • matična številka in drugi relevantni javni registrski identifikatorji,
  • sedež oziroma poslovni naslov,
  • registrirane dejavnosti in drugi poslovni podatki, povezani z opravljanjem dejavnosti.

Dodatna predstavitev

Opis podjetja, dodatni kontaktni podatki, fotografije, video, predstavitvene vsebine in druge informacije, ki niso del osnovnega registrskega zapisa, se obravnavajo ločeno. Če vsebujejo osebne podatke, mora za njihovo obdelavo obstajati ustrezna pravna podlaga.

Če podjetje ne želi dodatne predstavitve, se lahko zahteva nanaša na odstranitev takšnih vsebin, ne da bi se zato avtomatično izbrisal osnovni registrski zapis aktivnega poslovnega subjekta.

Kdaj podatek odstranimo ali popravimo?

Drugače od poslovnih podatkov obravnavamo podatek fizične osebe, ki ni povezan z opravljanjem dejavnosti ali je bil poslovnemu subjektu pripisan pomotoma. Primer je zasebna telefonska številka tretje osebe.

Tak podatek je lahko osebni podatek. PIRS takšne prijave preveri in podatek po potrebi popravi ali odstrani v skladu s pravili varstva osebnih podatkov.

Enako velja, kadar je registrski ali drug poslovni podatek napačen ali zastarel: namen PIRS ni ohranjati napačnega podatka, ampak prikazovati preverljivo in aktualno poslovno informacijo.

Kako razumemo zahtevo »izbrišite me iz PIRS«?

Vsako zahtevo obravnavamo glede na to, na katere podatke se nanaša:

  • če gre za osnovne poslovne oziroma registrske podatke aktivnega s.p., sama želja po neobjavi ne pomeni avtomatičnega izbrisa na podlagi GDPR;
  • če gre za dodatno predstavitveno vsebino, jo presodimo ločeno;
  • če gre za napačen ali zasebni osebni podatek, ga preverimo in po potrebi popravimo ali odstranimo;
  • če je poslovni subjekt prenehal ali se je njegov uradni status spremenil, PIRS podatke uskladi z aktualnim stanjem vira in pravili prikaza neaktivnih subjektov.

Zakaj PIRS to pojasnilo objavlja?

Želimo, da so pravila pregledna tako za podjetja kot za uporabnike imenika. PIRS ne želi prikazovati zasebnih ali napačnih osebnih podatkov, hkrati pa mora poslovni imenik ohraniti svojo osnovno funkcijo: uporabniku omogočiti iskanje, identifikacijo in pridobivanje informacij o registriranih poslovnih subjektih.

Zato objavljamo tudi izvirno mnenje Informacijskega pooblaščenca, da lahko vsakdo preveri njegovo dejansko vsebino.

Odpri izvirno mnenje Informacijskega pooblaščenca (PDF)

Želite prijaviti napačen podatek?

Če menite, da je v PIRS objavljen napačen, zastarel ali zasebni podatek, nam sporočite konkretni poslovni subjekt in podatek, ki ga želite preveriti. Vsak tak primer lahko obravnavamo glede na njegov izvor in naravo.

Kontaktirajte PIRS

Pomembno pravno pojasnilo

Mnenje Informacijskega pooblaščenca št. 07121-1/2026/965 je neobvezujoče mnenje. Informacijski pooblaščenec je v njem pojasnil, da izven inšpekcijskega oziroma drugega upravnega postopka ne presoja zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov. Vsak konkreten primer je zato treba presojati glede na dejansko stanje in naravo posameznega podatka.

Objavljena različica V1 · 1. oktober 2026